Naš gost
Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.
Naš gost
Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.
Svetovalnica
Posvetili smo se napredujoči nevrološki motnji, ki prizadene vse več ljudi tudi v Sloveniji - Parkinsonovi bolezni. Z nami je bil predsednik Društva Trepetlika, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, ki je predstavil prve znake bolezni, pojasnil, zakaj je zgodnje odkrivanje ključno, kaj je tako imenovani medeni mesec te bolezni in zakaj lahko pričakujemo porast obolelih v prihodnosti?
Svetovalnica
Posvetili smo se napredujoči nevrološki motnji, ki prizadene vse več ljudi tudi v Sloveniji - Parkinsonovi bolezni. Z nami je bil predsednik Društva Trepetlika, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, ki je predstavil prve znake bolezni, pojasnil, zakaj je zgodnje odkrivanje ključno, kaj je tako imenovani medeni mesec te bolezni in zakaj lahko pričakujemo porast obolelih v prihodnosti?
Življenje išče pot
Življenje papeža Frančiška je bilo konec marca čisto na nitki zaradi bolezni. Po navodilih zdravnikov je več počival in se le občasno pojavil v javnosti. Kako vidi vpliv papeževe bolezni in njegove odsotnosti na dinamiko svetega leta, smo vprašali narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar. V odgovoru se skriva duhovno sporočilo tudi za nas.
Življenje išče pot
Življenje papeža Frančiška je bilo konec marca čisto na nitki zaradi bolezni. Po navodilih zdravnikov je več počival in se le občasno pojavil v javnosti. Kako vidi vpliv papeževe bolezni in njegove odsotnosti na dinamiko svetega leta, smo vprašali narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar. V odgovoru se skriva duhovno sporočilo tudi za nas.
Svetovalnica
Demenca je vse bolj razširjena bolezen možganov, ki ne prizadene le oseb, ki zaradi nje zbolijo, temveč močno vpliva tudi na svojce in druge, ki zanje skrbijo. Bolezen je neozdravljiva in lahko traja dolgo časa. O tem, kako lahko svojcem pomaga montessori pristop v domačem okolju, je spregovorila delovna terapevtka Sara Črepinšek.
Svetovalnica
Demenca je vse bolj razširjena bolezen možganov, ki ne prizadene le oseb, ki zaradi nje zbolijo, temveč močno vpliva tudi na svojce in druge, ki zanje skrbijo. Bolezen je neozdravljiva in lahko traja dolgo časa. O tem, kako lahko svojcem pomaga montessori pristop v domačem okolju, je spregovorila delovna terapevtka Sara Črepinšek.
Doživetja narave
Žiga Papež je sladkorni bolnik tipa 1, bolezen so mu odkrili pri 12-ih letih in v spominu iz tistega časa mu ostajata predvsem potrtost in zaskrbljenost staršev. Kljub temu, da mu je bolezen spremenila življenje, se je naučil z njo živeti. Z nami je delil spomine na letošnjo dogodivščino, ko je kot prvi diabetik prekolesaril 4200 km dolgo pot do Severnega rta v 21-ih dneh.
Doživetja narave
Žiga Papež je sladkorni bolnik tipa 1, bolezen so mu odkrili pri 12-ih letih in v spominu iz tistega časa mu ostajata predvsem potrtost in zaskrbljenost staršev. Kljub temu, da mu je bolezen spremenila življenje, se je naučil z njo živeti. Z nami je delil spomine na letošnjo dogodivščino, ko je kot prvi diabetik prekolesaril 4200 km dolgo pot do Severnega rta v 21-ih dneh.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.
Radijska kateheza
Na vrsti je bila že 67. radijska kateheza za bolnike in starejše. Ob koncu leta 2024 je g. Miro Šlibar predstavil letošnje vsebine in goste oddaje. Vsebinsko se je poglobil v sporočilo božične skrivnosti in božje ljubezni, ki se razodeva predvsem malim in preprostim dušam. Takšna je bila tudi sv. Marija Alacoque, ki je bila v 17. stoletju pobudnica češčenja Srca Jezusovega. O tej pobožnosti je nedavno papež Frančišek napisal okrožnico Ljubil nas je in je prav primeren uvod v jubilejno leto 2025.
Radijska kateheza
Na vrsti je bila že 67. radijska kateheza za bolnike in starejše. Ob koncu leta 2024 je g. Miro Šlibar predstavil letošnje vsebine in goste oddaje. Vsebinsko se je poglobil v sporočilo božične skrivnosti in božje ljubezni, ki se razodeva predvsem malim in preprostim dušam. Takšna je bila tudi sv. Marija Alacoque, ki je bila v 17. stoletju pobudnica češčenja Srca Jezusovega. O tej pobožnosti je nedavno papež Frančišek napisal okrožnico Ljubil nas je in je prav primeren uvod v jubilejno leto 2025.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
Komentar tedna
Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Za življenje
V rednih pogovorih z Alenko Rebula, ki opisuje izvirno metodo Vera vase Josipe Prebeg, smo se dotaknili razkošja poletja. Alenka pravi: Poletje je z več vidikov čas obilja; to odpira možnosti, da se premaknemo k stvarem, ki so nam ljubše, bližje. Toda, ali se znajdemo v obilju? Če ne vemo, kaj je najbolj po naši meri srca, se lahko izgubimo in potem delamo, kar mislimo, da je treba - ker to počnejo tudi drugi, in ne tisto, kar nam dobro dene. Velja zato poiskati v poletju vse tisto, kar nam je res ljubo, kar običajno ne najde mesta v preostalem delu leta, ker je več drugih obveznosti. Razmislimo, kaj nas prerodi, obnavlja?, kajti to je ponudba poletja. Skromnost je drugi obraz hvaležnosti.
Duhovna misel
Gosto meglo, ki prekriva sedem mestnih ulic do višine trideset metrov, bi dali v manj kot kozarec vode. To lahko primerjamo s številnimi ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Pogovor o
V oddaji smo se z različnimi prispevki spomnili največje naravne nesreče, ki je prizadela samostojno Slovenijo v prvih avgustovskih dneh leta 2023. Zanimalo nas je, kako na potek sanacije in pomoč prebivalcem gledajo občine in kako veliko vlogo je pri lajšanju stisk odigrala Karitas.
Naši sogovorniki so bili župan Kamnika Matej Slapar, župan Mozirja Ivan Suhoveršnik ter sodelavca Slovenske karitas za materialno in psihosocialno pomoč Danilo Jesenik Jelenc in Andreja Verovšek.
Kulturni utrinki
Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.
Komentar Domovina.je
Predvolilna vročica v Sloveniji se zaostruje, čeprav je do rednih volitev še vsaj dobrega pol leta. Vladajoči so očitno malo pozno – ampak hej, bolje pozno kot nikoli, kajne – spoznali, da nebuloze tipa: vladali bomo, dokler se ne bomo naveličali, ciljamo na tri mandate in podobno, ne prinašajo volilnih zmag. Zato so vpregli vse sile. Ne v to, če je slučajno kdo zmotno pomislil, da bi naredili čim več za Slovenijo, ampak v to, kako bi si nagrabili čim več zase.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina za prihajajoči praznik, Marijino vnebovzetje, predlaga dobro juho. Lahko je, če je dan vroč, kosilo tudi brez juhe in je glavna je meso – na hitro pečeni zrezki. Lahko skuhamo dober kos govedine, ki ga potem samo narežemo, zraven pa naredimo recimo smetanov hren ali pa različne solate: zeleno, paradižnikovo (s papriko in zabeljena z malo čebule zraven), kumarično ... K prazničnemu jedilniku sodi tudi sladila. V teh dneh zelo prija domač sladoled. Naredimo ga tako, da zmiksamo smetano, dodamo jogurt in nekaj sadja: maline, robide, banane. Nežno sladkamo in po okusu dodamo še malo breskovega likerja. Skledo postavimo v zamrzovalnik in gremo večkrat pomešati. Lahko pa naredimo za sladico biskvit, ki ga dobro navlažimo s tekočino od kompota. Na to naložimo narezano sadje in po vrhu še smetano, ki smo ji dodali želatino. Sestra Nikolina tudi priporoča, da pravočasno kupimo in pripravimo vse za praznično kosilo.